Dandanes je umetna inteligenca prisotna skoraj v vseh panogah, od gospodarstva do zdravstva. Njene zmogljivosti pri obdelavi velikega števila podatkov in pri iskanju skritih povezav med navidezno nepovezanimi podatki so težko predstavljive za človeške možgane. Veliko je stvari, ki jih računalniški procesorji opravljajo bolje kot ljudje.
Nekateri menijo, da utegne umetna inteligenca (AI) – replikacija človeške kognicije v obliki programskega sistema – nadomestiti tudi delo psihoterapevtov in psihiatrov. Pa vendar so določene stvari, ki jih ljudje opravljamo popolnoma podzavestno in brez truda, kot je na primer empatičen pogovor s sočlovekom, za umetno inteligenco težko rešljiva uganka. Čustvena povezava med psihoterapevtom in stranko je ključna za učinkovito terapijo. Velik del medčloveške komunikacije je tudi neverbalen, kar vključuje telesno govorico, ton glasu in izraze obraza. Te subtilne informacije so pomembne pri razumevanju čustev in misli stranke, kar je trenutno omejeno pri AI sistemih. Vsaka oseba ima svojo edinstveno življenjsko zgodbo, izkušnje in osebne okoliščine. Umetna inteligenca se sooča s težavo prilagajanja unikatnim potrebam vsakega pacienta, saj je večinoma zasnovana na splošnih algoritmičnih modelih.
Čeprav ima umetna inteligenca potencial za izboljšanje psihoterapije in psihiatrije, pa je vloga človeške interakcije in empatije v procesu zdravljenja ključnega pomena. V najboljšem primeru bi morala umetna inteligenca delovati kot orodje za podporo psihoterapevtom, ne pa kot popolna nadomestitev. Združitev tehnologije S človeškim znanjem in sočutjem, bi lahko prinesla še boljše rezultate v oskrbi duševnega zdravja.
V intervjuju s tremi strokovnjaki si lahko preberete več na to temo:
V kolikor ste radovedni, lahko tudi preizkusite en takšen sistem: