Kaj je partnerska psihoterapija?
Na partnerski psihoterapiji se srečam s parom, in sicer z namenom skupne obravnave težav in rasti kakovosti partnerskega odnosa. Poudarek je na razumevanju drug drugega v luči notranjih dogajanj, ki jih doživljata v različnih okoliščinah. Srečanje običajno traja 75 minut.
Kako poteka partnerska psihoterapija?
Partnerska psihoterapija temelji na priznavanju in spoštovanju edinstvene individualnosti in ločene istovetnosti drugega človeka na poti prizadevanj za možnosti izboljšanja in doseganja dolgoletnega partnerskega odnosa.
V partnerski psihoterapiji je v ospredju metoda razgovora in sporazuma, s katero si partnerja zagotovita možnosti sožitja in razumevanja drug drugega. Dela se na poglobitvi, novem definiranju partnerskega odnosa, izstopanju iz ponavljajočih zapletov in na doseganju soglasja s sprejemanjem in spoštovanjem različnosti drug drugega.
Kdaj se odločiti za partnersko psihoterapijo?
Pari se običajno odločajo za partnersko psihoterapijo takrat, ko začnejo zaznavati v partnerski zvezi težave, ob katerih se pojavljajo skrbi, zamere, odpori, in razmišljajo o tem, da se partner oziroma partnerka ne vede v skladu z njihovimi pričakovanji.
Slaba volja, boj ali umik postane del vsakdana njihove partnerske zveze. Ne glede na vse, pa je v ozadju prisotna tudi želja, da bi partnerja bolje usklajevala razlike in nesoglasja oziroma da bi popravila ali ohranila partnerski odnos.
Komu je namenjena partnerska psihoterapija?
Partnerska psihoterapija je namenjena parom, ki se v partnerskem odnosu soočajo z različnimi težavami. Dobrodošla je:
- ob življenjskih krizah in soočanju z izzivi, povezanimi s pomembnimi spremembami v življenju (poroka, selitev, rojstvo otroka, osamosvojitev otroka, ločitev, nezvestoba, bolezen, izguba službe, zasvojenost);
- ko so v zvezi prisotni pogosti, stopnjujoči se prepiri, psihično in fizično nasilje;
- ob zaznavanju dlje trajajočega nezadovoljstva pri sebi (negotovost, nestrpnost, odtujenost, obsojanje, pritoževanje, kritiziranje, zamerljivost, zadrega, obžalovanje, povečevanje nezaupanja, ravnodušnost, umik);
- ko se zdi, da začenja izginjati ljubezenski čar (težave v spolnosti, pomanjkanje intime, življenje en mimo drugega, odtegovanje ljubezni, želja po več vznesenosti in ljubezni);
- ko je prisoten občutek, da partner oziroma partnerica želi imeti vse pod nadzorom (nemogoče zahteve, kritiziranje, zapovedovanje, nesprejemanje, nenehno zasliševanje, siljenje k nečemu, česar drugi noče).