Kaj je EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtska metoda ?
EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtska metoda je strukturirana metoda za predelavo travmatičnih spominov in izboljšanje splošnega duševnega zdravja. Ponuja priložnost za zmanjševanje intenzivnosti močnih čustev in krepitev pozitivnih prepričanj.
Psihoterapevt in stranka morata najprej imeti dobro vzpostavljen terapevtski odnos in razdelano sliko o tem, na čem želi stranka delati, da se z EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtsko metodo lahko začne. Stranka mora biti predhodno seznanjena s stabilizacijskimi tehnikami, da se lahko sooči z neprijetnimi občutki, ki se morebiti pojavijo med psihoterapevtskimi srečanji.
Psihoterapija z EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtsko metodo traja od 60 do 90 minut.
Za obdelavo ene travmatične izkušnje je včasih lahko dovolj eno srečanje, drugič pa je potrebnih več srečanj. Čas, ki je potreben za zaključek zdravljenja travmatičnih izkušenj je različen glede na posameznika in njegove izkušnje.
Kako poteka EDMR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtska metoda?
EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtsko metodo se začne izvajati po predhodno dobro znani zgodovini stranke in identifikaciji najbolj vznemerljivih spominov iz otroštva. Oceni se celoten spekter neugodnih izkušenj, negativnih misli in čustev. Ugotoviti je potrebno kateri spomini so sprožili patologijo in kaj v sedanjosti spodbuja le-to. Prav tako se razdela potenciale, ki jih ima stranka za bolj opolnomočeno prihodnje delovanje. Stranko psihoterapevt nauči stabilizacijskih tehnik, ki ji pomagajo ostati na varnem.
Začne se proces desenzitizacije in reprocesiranja. Med to fazo se stranka osredotoči na izbrani travmatični spomin, medtem ko psihoterapevt izvaja bilateralno stimulacijo. Ta lahko vključuje premikanje oči, tapkanje ali zvoke, ki se izmenično pojavljajo na obeh straneh telesa. Proces bilateralne stimulacije pomaga zmanjšati intenzivnost negativnih čustev, povezanih z izbranim spominom. Psihoterapevt pozorno spremlja odziv stranke med procesiranjem informacij. Vsaka vrsta asociativnega odziva, ki se med procesom pojavi, lahko pomeni razrešitev oziroma integracijo zamrznjenega spomina z ostalim. Psihoterapevt pomaga stranki okrepiti tudi pozitivna prepričanja, kar pomaga tudi pri preoblikovanju pogleda na dogodek. Stranka se med procesom osredotoča tudi na telesne občutke, povezane s travmatičnim spominom in opazuje ali se simptomi manjšajo. Proces s serijami bilateralne stimulacije traja toliko časa, da telesne reakcije na spomin popolnoma izginejo. Zaključi se s stabilizacijsko tehniko.
Zdravljenje travme z EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtsko metodo vključuje tridelni protokol za lajšanje simptomov in obravnavo celotne klinične slike: pretekli spomini, sedanja motnja in prihodnje ravnanje.
Kdaj se odločiti za EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtsko metodo?
Ljudje se v večini odločijo za EMDR psihoterapijo takrat, ko se soočajo z različnimi duševnimi težavami, predvsem pa tistimi, ki izvirajo iz travmatičnih izkušenj.
EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) psihoterapevtska metoda lahko pomaga tudi pri hitrem obvladovanju in predelavi travmatičnih dogodkov kot so razne nesreče, napadi ali naravne nesreče, preden se razvijejo dolgotrajne težave.
Komu je namenjen EMDR?
EMDR je namenjen vsakomur, ki:
- ima simptome PTSM (posttravmatske stresne motnje) kot so vsiljivi spomini, nočne more, izogibanje situacijam, ki ga spominjajo na travmo, pretirano budnost;
- se sooča z različnimi anksioznimi motnjami, paničnimi napadi, fobijami, socialno anksioznostjo, ima prekomeren strah ali skrbi, ki vplivajo na vsakdanje življenje posameznika;
- ima simptome depresije, kot so vztrajna žalost, izguba interesa za dejavnosti, spremembe v apetitu in spanju;
- zaznava disociativne motnje, kot na primer disociativno motnjo identitete, amnezijo ali depersonalizacijo, derealizacijo;
- ima motnje hranjenja, kot so anoreksija, bulimija in prenajedanje;
- ima simptome OKM (obsesivno-kompulzivna motnja), kot so vsiljive misli in kompulzivna vedenja;
- je doživel nedavno travmatično izkušnjo, kot je nesreča, napad ali naravna nesreča;
- se sooča z odvisnostjo.