Kaj je psihoterapija za mladostnike?
Psihoterapija za mladostnike je namenjena mladostnikom od 15. leta starosti dalje, ki se v času odraščanja srečujejo z izzivi ali težavami, ki se odražajo na različnih področjih njihovega delovanja in ki jih spremlja močno notranje doživljanje.
Prvo srečanje traja 60 minut, vsa nadaljnja pa običajno 50 minut.
Kako poteka psihoterapija za mladostnike?
Psihoterapija za mladostnike ustvarja priložnosti za kakovosten stik in občutek varnosti.
V procesu psihoterapije mladostnik prepoznava svoje potrebe, se sooča s stiskami, ki jih doživlja ob velikih življenjskih spremembah, razmišlja o lastnih mejah in mejah drugih in skozi izkušnjo razgovora odkriva, kdo je in kaj vse lahko postane. Predvsem pa pridobiva več poguma, da se sooči s konflikti in razišče različne možnosti za premostiti težave, s katerimi se spopada.
Pri psihoterapiji za mladostnike se poleg pogovora lahko uporablja tudi različne interaktivne vsebine, in sicer z namenom približati se in odkriti mladostnikov svet kakovosti.
V obravnavo mladoletnih oseb se občasno vključi tudi starše/skrbnike.
Komu je namenjena psihoterapija za mladostnike?
V psihoterapijo za mladostnike se vključujejo mladostniki, ki:
- se srečujejo s težkimi občutki (nerazumljenost, osamljenost, nezadovoljstvo, nemoč, razočaranje, tesnobnost, samopoškodovanje, strah, zaskrbljenost, krivda, sram, občutek manjvrednosti, nesprejemanje lastne osebnosti, telesnega videza in posebnosti, žalovanje, brezsmiselnost življenja …);
- potrebujejo pomoč pri soočanju s stresom, povezanim s šolskimi obremenitvami (težave s koncentracijo, učenjem, uspešnim opravljanjem šolskih obveznosti);
- se soočajo z anksioznostjo, s paničnimi napadi, fobijami, ponavljajočimi se vsiljivimi mislimi (strah pred šolo, strah pred smrtjo, strah pred boleznijo, razmišljanje o nesmiselnosti življenja, samomoru …);
- zaznavajo, da imajo slabo samopodobo, in si želijo več zadovoljstva s samim seboj;
- zaznavajo primanjkljaje na področju pomembnih medosebnih odnosov;
- imajo konflikte z družino, težek ali spremenjen odnos s starši, z bratom, s sestro, ločitev staršev;
- so v procesu sprejemanja lastne spolne usmerjenosti ter podajanja informacij o lastni spolni usmerjenosti v socialno okolje;
- imajo težave z nadzorovanjem impulzivnega vedenja;
- izvajajo razna samopoškodovalna vedenja;
- se soočajo s prvimi ljubezenskimi razmerji, prvim stikom s spolnostjo, razhodom s partnerjem_ico, nasiljem v ljubezenskem razmerju;
- začenjajo samostojno življenje;
- se soočajo z motnjami hranjenja;
- so bili ali so izpostavljeni travmatičnim dogodkom, različnim oblikam nasilja;
- iščejo načine za obvladovanje različnih odvisnosti (splet, droge, igre na srečo).